Biološki odpadki in kompostiranje
Biološki odpadki predstavljajo več kot trideset odstotkov gospodinjskih odpadkov. Z ločenim zbiranjem dosežemo manjšo količino odpadkov na odlagališčih, kar za okolje predstavlja manj toplogrednih plinov.
Slovenija je ena izmed držav, v kateri je ločevanje bioloških odpadkov zakonsko predpisano v Uredbi o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom.
Biološke odpadke lahko odlagamo v rjave zabojnike ali pa jih kompostiramo na domačem vrtu. Ne glede na to, za kakšen način ločevanje se odloči gospodinjstvo, biološki odpadki ne smejo biti odloženi v zabojnik za ostanke komunalnih odpadkov.
BIOLOŠKO RAZGRADLJIVI ODPADKI
Kaj (in česa ne) odlagamo v zabojnik za biološke odpadke?
V rjave zabojnike odlagamo kuhinjske odpadke iz gospodinjstva. To so zelenjavni in sadni odpadki vseh vrst, jajčne lupine, kavna usedlina in filter vrečke, pokvarjeni prehrambeni izdelki, ostanki hrane, papirnati robčki in brisače, kuhani netekoči ostanki hrane.
V zabojnike za biološke odpadke prav tako ne sodijo cigaretni ogorki, kosti, plenice in higienski vložki, mačji pesek, žvečilni gumiji, pluta (odlagamo jih med preostale odpadke), tekstil, usnje, gume (odpeljemo jih v zbirni center), zdravila, kemikalije, maščobe ali odpadno kuhinjsko olje (spadajo med nevarne odpadke) in poginule živali.
Kako odlagamo?
Biološke odpadke zbiramo v biorazgradljivih vrečkah, zaprtih tako, da se vsebina ne razsuje po zabojniku.Jedilno olje, ki smo ga uporabili za cvrtje, jedilno mast ipd. zbiramo v posebni posodi, ki jo oddamo v zbirnem centru. Tudi posode za zbiranje so na voljo na sedežu našega podjetja.
KOMPOSTIRANJE
Kompostiranje je naraven proces razkrajanja organskega materiala, namenjen ekološki pridelavi domačega gnojila z visokim deležem humusa. Poteka postopoma in v kontroliranih pogojih. Pomembno vlogo imajo mikroorganizmi, ki biološko razčlenijo organske odpadke na enostavnejše dele, ki se nato pretvorijo v humusne spojine.
Zakaj kompostirati?
Kompostiranje je recikliranje organskih odpadkov, s katerim hkrati pridobimo tudi ekološko najbolj sprejemljivo organsko gnojilo – kompost. Morda je kompost za marsikoga le kup zemlje, a z njim izboljšujemo talno življenje, kar se odraža v izboljšanju strukture tal in na koncu na rasti rastlin.
Lastnosti komposta
Zrel kompost predstavlja najboljše domače gnojilo. Kompost vsebuje 70–80% organske mase in je zelo bogat z vsemi osnovnimi hranili, kot so dušik, fosfor, kalij in kalcij. Pravilno pripravljen kompost vsebuje tudi velik delež humunsih spojin, zaradi katerih so tla rodovitnejša. Razlog za to je sposobnost humusa, da absorbira vlago in raztopi minerale, potrebne za rast rastlin.
NAVODILA ZA KOMPOSTIRANJE
Izbira prostora za kompost
Za proces kompostiranja potrebujemo primeren prostor, kjer bo stal kompostnik. Najboljše nekje na robu vrta v senci dreves ali grmovnic, da kompost ne bo preveč suh in v primerni oddaljenosti od vaših gredic, saj v kompostu včasih prezimujejo tudi nekateri škodljivci (bramor, voluhar ali miš).
Priporočena je uporaba dveh kompostnikov. V en kompostni kup zbiramo vse kar prihaja z vrta in kuhinje, v drugem kompostnem kupu imamo že povsem preparel kompost, ki je že dozorel. Z zrelim kompostom gnojimo v vrtu, ter ga v plasteh dodajamo na nov kompost.
Plastenje komposta
Hišni kompostnik mora imeti neposreden stik s tlemi. Osnovna plast zdrobljenih vej poskrbi za dobro zračenje od spodaj in preprečuje zastajanje vode. Za razkrojni proces je pomembna zadostna ponudba kisika, ki jo dosežemo tako, da se suhi strukturni material (veje in zeleni obrez) in vlažni nestrukturni material (trava, kuhinjski odpadki) vedno med seboj mešajo.
Kuhinjske odpadke in ostanke hrane je potrebno takoj prekriti z listjem, zemljo, travo ali rahlo zagrebsti, da preprečimo neprijetne vonjave in ne privabljamo neželenih gostov kot so podgane ali ptiči.
Ko je hišni kompostnik poln oziroma po približno pol leta, njegovo vsebino preložimo. S tem ga prezračimo in pospešimo razkroj. Dozorel kompost presejemo, preostanek uporabimo za nadaljnji razkroj kot strukturni material. S kompostiranjem nastane polnovredni humus, ki ga lahko koristno uporabite na domačem vrtu, cvetlični gredici, sadovnjaku ali vinogradu.
