Vodovodni sistem

 

Pojem notranje kontrole v smislu izvajanja HACCP sistema kot preventivnega dela zajema naslednje

  • preventivne preglede vodovplivnega in vodozbirnega območja vodnih virov (vodovarstvenih pasov),
  • preglede objektov za zajem in zbiranje pitne vode (zajetja, vodohrani, raztežilniki),
  • preglede in kontrole cevovoda (primarnega oz. delno sekundarnega),
  • preventivne posege na vodozbirnem in vodovplivnem območju (čiščenje terena, urejanje odvodnjavanja zalednih voda nad zajetji, ureditev obstoječih kanalet ipd.),
  • preventivno oz. posledično (zaradi slabih izvidov vzorcev) čiščenje in dezinfekcije objektov za zajem in zbiranje pitne vode,
  • spiranja in dezinfekcije nove in obnovljene vodovodne napeljave oz. novih objektov za oskrbo s pitno vodo,
  • izvajanje spiranja t.i. mrtvih krakov na primarnem oz. sekundarnem vodovodnem omrežju in nasploh hidrantnega omrežja,
  • odvzem vzorcev za potrebe določitve mikrobiološke kvalitete vode po t.i. hitri metodi
  • (mikrobiološki hitri testi),
  • izvajanje meritev fizikalno - kemijskih parametrov v pitni vodi, ki so pomembni za oceno ustreznosti pitne vode,
  • odvzem vzorcev pitne vode za potrebe mikrobioloških preiskav in kemijskih analiz, katere se opravljajo v za to pooblaščenih laboratorijih,
  • vodenje vse dokumentacije v zvezi z opravljenim delom po načelih sistema HACCP,
  • obveščanje lokalnega prebivalstva o stanju na področju oskrbe s pitno vodo,
  • sodelovanje z upravljalci večjih javnih objektov (šole, vrtci, hoteli....) v smislu vzdrževanja ?interne? vodovodne napeljave v teh objektih zaradi ohranjanje kvalitete pitne vode,
  • sodelovanje z strokovnimi službami - kot so Zdravstveni inšpektorat, Zavod za zdravstveno varstvo, geologi, hidrogeologi, občinsko upravo ipd.

 

Pravilnik

Pravilnik o pitni vodi (Ur. l. RS, št. 19/2004 in 35/2004) v svojih določilih navaja, da mora upravljalec javnega vodovoda glede na izvajanje sistema HACCP tiste točke na vodovodih, kjer je tveganje za poslabšanje kvalitete vode iz različnih vzrokov največje, zajeti v sistem nadzora ter uspešnost preventivnega dela in korektivnih ukrepov preveriti z odvzemom vzorcev pitne vode bodisi za potrebe mikrobioloških preiskav ali kemijskih analiz.

 

Preiskave oz. analize teh vzorcev so opravili v laboratorijih Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj.

 

*Opomba: vzorci za monitoring se odvzemajo samo na končnih mestih vodovoda - to je vodovodnih pipah pri potrošnikih.

Izvide mikrobioloških preiskav in kemijskih analiz (tako odvzetih vzorcev za potrebe internega nadzora kakor tudi monitoringa), kot tudi oceno zdravstvene ustreznosti pitne vode iz posameznih vodovodov skupno s podano oceno vrednosti trdote podajamo v spodnji tabeli.

 

Nekaj pojasnil glede pitne vode

Zdravstveno ustrezna pitna voda

Zdravstveno ustrezna pitna voda je takšna voda, ki ne vsebuje mikroorganizmov (bakterij, virusov), parazitov in njihovih razvojnih oblik ter ne vsebuje snovi (mišljeno kemijskih) v takšnem številu in koncentracijah, ki lahko predstavljajo nevarnost za zdravje ljudi.

 

Dezinfekcija pitne vode

Dezinfekcija pitne vode je ustrezen postopek (največkrat kemijski, lahko tudi fizikalni oz. mehanski), s katerim v vodi uničimo vegetativne oblike bakterij. Za dezinfekcijo pitne vode na večjih vodovodnih sistemih so najbolj razširjeni klorovi preparati, v novejšem času jih izpodriva dezinfekcija z UV žarki in ponekod ozonizacija. Za dezinfekcijo vode doma je najbolj učinkovit postopek prekuhavanje, ki je učinkovit, če voda vre vsaj 3 minute.

 

Bela obarvanost vode

Bela obarvanost vode, ki jo natočimo v prozoren kozarec ni posledica prekomerne vsebnosti klora v vodi, kot verjetno misli večina porabnikov, saj raztopljenega klora v vodi vizualno ne moremo zaznati ampak ga lahko samo vonjamo (smrad po kloru, še posebej v topli vodi).

 

Bela obarvanost je največkrat fizikalen pojav številnih mikroskopsko majhnih oz. nekoliko večjih zračnih mehurčkov, ki nastanejo kot posledica raztapljanja zraka v vodi, ki je pod pritiskom. Ob iztekanju vode iz pipe se ta pritisk sprosti, kar povzroči delno izločanje v vodi raztopljenega zraka. Ko takšno vodo natočimo v čist kozarec, se v nekaj minutah zbistri, saj zračni mehurčki potujejo proti površini in nato izhlapijo. Če je voda kalna (motna), se seveda po različno dolgem času prav tako lahko zbistri, vendar se na dnu kozarca vedno nabere usedlina, kar je posledica v vodi različno velikih plavajočih oz. raztopljenih delčkov.

 

Rjava obarvanost vode

Rjava obarvanost vode v vodovodnem omrežju in pojav rdeče do rjavih sledi ob iztekanju v lijake, kadi in podobna mesta je posledica prisotnosti mangana in železa v pitni vodi. Mangan in železo se nahajata v vodi v topni obliki kjer nato ob prisotnosti kisika preideta v netopno obliko in se izločita v obliki usedlin, ki se nabirajo v notranjosti vodovodnih cevi. V bistvu ta pojav največkrat ni škodljiv za zdravje, vendar daje vodi vizualno nezaželeno temno barvo, kar glede na določila zakonodaje, ki govori, da mora biti voda brez barve, vonja in okusa, ovrednotimo kot neustrezno vodo. Do opisanega pojava največkrat pride na internem (hišnem) vodovodnem omrežju, kjer voda dalj časa stoji.

 

Trdota vode

Trdota vode je spremenljiva mešanica malih kemijskih delčkov (kationov in anionov) - v glavnem kalcijevih in magnezijevih ionov ter še ostalih polivaletnih, kot so mangan, aluminij, cink, železo, lahko pa tudi stroncij in barij. Ti kalcijevi in magnezijevi delčki tvorijo kompleksnejše spojine (karbonate, kloride).

 

Karbonati nam največkrat predstavljajo prehodno trdoto, ki pri segrevanju vode, ko izhlapeva CO2, izginja. Netopni karbonati se takrat kot vodni kamen izločajo na stenah posode (bojlerji, grelci, pomivalni in pralni stroji ipd.) Preostale spojine predstavljajo stalno trdoto vode. Vsota vseh spojin kalcija in magnezija v vodi, kot ostalih polivalentnih ionov je skupna trdota vode.

 

Trdoto vode največkrat merimo in izražamo v nemških trdotnih stopinjah (oN), pri čemer predstavlja 1 oN 5,6 mg CaCO3 na liter vode (oz. 10 mg CaO), francoskih trdotnih stopinjah in milimoli na liter (mmol/l).